FAQ

Oškodovanec ima »pravico do svobodne izbire zavarovanja vozila« in praviloma dobi povrnjene stroške zavarovalnega poročila, ki ga je pridobil od povzročitelja ali njegovega zavarovalca.

Po Zakoniku o pravdnem postopku (ZPO) mora vse stroške pravdnega spora nositi stranka, ki je izgubila odškodninski postopek. To vključuje tudi stroške strokovnjakov.

Kot oškodovanec imate vedno pravico poiskati svojega izvedenca, katerega stroške krije poražena stran.

Kasko zavarovanje običajno krije škodo, ki jo zavarovanec povzroči na lastnem vozilu, razen če je ta nastala iz hude malomarnosti.

Višino škode oceni in ugotovi izvedenec avtotehnike v zapisniku o škodi.

Potek nesreče lahko rekonstruirajo in analizirajo strokovnjaki za analizo nesreč in rekonstrukcijo nesreč za cestni promet. Pomembno je, da naredite čim več fotografij kraja nesreče in udeleženih vozil. Seveda obstaja tudi možnost najema splošnopriseženega in sodno pooblaščenega izvedenca za področje 17.01. Prometna nesreča motornih vozil rekonstrukcija cestnega prometa opraviti dokumentiranje sledi in nato analizo poteka nesreče. Stroški poročila so odvisni od vloženega truda.

Če je situacija jasna, bo povzročitelj nesreče poravnal svojo škodo, drugemu oškodovancu pa njegovo zavarovanje odgovornosti.

“Prosta izbira strokovnjaka za motorna vozila”
in povrnitev stroškov izvedenca
s strani zavarovalnice odgovornosti
Pri izvensodnem reševanju terjatev Kfz-SV praviloma izvaja
Zavarovalnica naročena. Članku proučuje, ali ima oškodovanec svoje
Poročilo SV je mogoče dobiti in ali stroške za to krije zavarovalnica odgovornosti
jih je treba zamenjati.
Prispevek dr. Bernhard Burtscher je raziskovalec in asistent
Podoktorski raziskovalec na katedri Propter Homines za pravo bančništva in finančnih trgov na Univerzi v Liechtensteinu
Vsebinski pregled:----

Povzetek
A. Ozadje
B. »Brezplačna izbira zavarovanja vozila«
C. Povračilo stroškov izvedenca
1. Stroški izvedenca kot posledična škoda
2. Obveznost zmanjšanja škode
3. Vmesni izid: zahtevek za povrnitev stroškov
4. Omejitve pri povračilu stroškov
a) Manjša poškodba
b) "Tajno poročilo"
c) Sodelujoča malomarnost
D. Odgovornost SV
1. Standard oskrbe in predmeti poškodb
2. Nadomestilo zgolj za finančne izgube
3. Sklepi

 

Povzetek
Izkazalo se je torej, da oškodovanec nima le proste izbire zavarovanja vozila, temveč da ga
Stroške lastne prijave povrneta tudi povzročitelj škode in njegova zavarovalnica.
To ustreza stRsp v Nemčiji in redkemu sodstvu OGH. S pridobitvijo lastnega SV zapisnika oškodovanec ne krši odškodninske obveznosti. Ne dobi pa nikakršnega povračila stroškov za »tajne prijave« in za prijave »očitno manjše škode«.

A. Ozadje
Premoženjska škoda na motornih vozilih se večinoma rešuje izvensodno.2) Osnova za reševanje škodnega zahtevka je
v veliki večini primerov zapisnik z motornega vozila SV.3) Uveljavljena avstrijska praksa je, da se ta zapisnik pridobi od zadevne zavarovalnice, ki mora povrniti škodo.4) Velikokrat SV je celo pri zaposleni zavarovalnici (ali njeni podružnici).5) V mednarodni primerjavi je to verjetno izjema v sektorju odgovornosti. Za nemške opazovalce je samoumevno6), da oškodovanec imenuje SV.7) Glede na to se v Avstriji občasno postavlja vprašanje, ali ima oškodovanec tako »pravico svobodne izbire SV«8). .
B. »Brezplačna izbira zavarovanja vozila«
To se dotika občutljive točke, ki v panogi včasih vzbudi močna čustva. torej
Nemška zavarovalniška industrija ima zavarovalnice, ki jih je naročila oškodovanec, odgovorne za previsoke odškodninske zahtevke;9) »veliko več kot polovica«10) njihovih poročil je neustreznih. Nasprotno pa »nasprotna stran« opozarja, da SV, ki ga naroči zavarovalnica, »pripravi le tista poročila, ki jih naročnik pričakuje«, zato si ta »ne zaslužijo imena 'strokovna poročila'. Pogosto se pojavlja tudi strah pred »odvisniškim razmerjem«12) med SV in zavarovalnico Z istim argumentom, da je SV »najeta puška«, se takoj zahteva pravica do najema samih SV. Tudi če se vam morda zdi, da so SV nekoliko preveč objektivni - še posebej, ker zaprisežejo na sodišču - je splošni vtis, da je očitno razlika, kdo naroči SV. Za Ch. Huberja je SV »Arhimedova točka«13) poravnave zahtevkov. Pri ocenjevanju ima SV veliko diskrecijskih pooblastil, njihovih ekonomskih
Vpliva ne smemo zanemariti. Od njegove ocene je odvisno, ali se poškodovana platišča popravijo ali zamenjajo; ali bo zamenjana merkantilna amortizacija; ali zaračunavanje temelji na stroških popravila ali popolni izgubi.14) Vse skupaj je vpleteno veliko denarja, kar pojasnjuje, zakaj je vprašanje proste izbire SV eksplozivno.
Seveda drži, da ima oškodovanec »pravico do svobodne izbire socialne varnosti« v okviru svoje zasebne avtonomije.
seveda. Pravo vprašanje je, ali mu bo zavarovalnica potem povrnila nastale stroške izvedenca.

C. Povračilo stroškov izvedenca
To vprašanje se postavlja tako pri zavarovanju odgovornosti kot tudi pri kasko zavarovanju. Naslednji
Vendar so premisleki omejeni na zakon o odgovornosti. Medtem ko je pri kasko zavarovanju plačilo stroškov izvedenca lahko zasebno urejeno med oškodovancem (VersN) in zavarovalnico,15) sledijo zahtevki oškodovanca proti zavarovalnici odgovornosti (oškodovancu).
iz zakona. Zavarovalnica je solidarno odgovorna s povzročiteljem škode (§ 26 KHV), ki je dolžan oškodovancu plačati nadomestilo v naravi (§ 1323 ABGB).

1. Stroški izvedenca kot posledična škoda
   Na tej podlagi prizna BGH oškodovancu v stRsp zahtevek za povrnitev stroškov izvedenca zoper povzročitelja in njegovo zavarovalnico. Stroški za poročilo SV so torej del stroškov obnove in jih je treba povrniti oškodovancu v okviru stvarne restitucije (§ 249 BGB),16) dokler je bilo poročilo »potrebno in smotrno za uveljavljanje odškodninski zahtevek«.17) To je običajno tako, dokler ni manjše škode (glej C.4.a). Oškodovanec lahko »v bistvu ubere tisto pot odprave škode, ki z njegovega vidika najbolj ustreza njegovim interesom«. 18) Zato ima pravico, da "izdelavo škodnega poročila naroči usposobljenemu strokovnjaku po lastni izbiri". 19) Zvezno sodišče tako poudarja interes oškodovanca za integriteto kot ključni vidik: oškodovanec bi moral, če je mogoče, prevzeti povrnitev v lastne roke. OGH tudi meni, da so „stroški ocene škode“20) nadomestljivi, ker so „tako kot sami stroški popravila neposredno povezani z nesrečo in jih je ta povzročila“. 21) Vrhovno sodišče je v (neobjavljeni) odločbi iz sedemdesetih let oškodovancu povrnilo tudi stroške poročila o zavarovanju vozila, ki ga je pridobil. Ti stroški niso »stroški predpostopka«, saj se cenitev izvaja redno tudi v primeru izvensodne poravnave, tako da zanjo obstaja interes, ki je neodvisen od postopka.22) Stroški izvedencev so zato je treba povrniti "kot posledico škode" v skladu z odškodninskim pravom. Stroški cenitve nastanejo samo za
   Odločitev oškodovanca, da pridobi lastno poročilo SV. K tej odločitvi pa je botrovala poškodba. Kot kaže praksa, je za reševanje škodnih zahtevkov redno potrebno pridobiti izvedensko mnenje. Če oškodovanec uveljavlja zahtevke zoper zavarovalnico odgovornosti, potrebuje zanesljivo podlago za obračun. Očitno je torej, da obe najvišji sodišči stroške izvedencev štejeta kot posledično škodo, ki jo je mogoče nadomestiti.
2.  Obveznost zmanjšanja škode
   Seveda je treba še preveriti, ali oškodovanec s pridobitvijo lastnega poročila krši svojo obveznost zmanjšanja škode (§ 1304 ABGB). Lahko bi mu to očitali
   po nepotrebnem povečati škodo, ker bi zavarovalnica tako ali tako morala pridobiti izvedensko poročilo. A to bi pomenilo postaviti voz pred konja. Predhodno se postavlja vprašanje, ali je oškodovanec upravičen do povračila stroškov socialnega zavarovanja. Če se ta zahtevek potrdi, ni izgubljen, ker povzročitelj škode ali njegov zavarovatelj odgovornosti hitreje naroči SV. Zato doktrina in RSP oškodovancu povrneta stroške izvedenca tudi, če je povzročitelj že pridobil izvedensko mnenje. 23) To še toliko bolj velja, če poročilo, ki ga je naročila zavarovalnica (kar se včasih lahko zgodi), ni niti predloženo oškodovancu. Ne morete pričakovati, da se bo oškodovanec zanašal na izvedensko poročilo, ki ga popolnoma ne pozna.
   Člen 29 (2) KHVG tega ne spremeni, po katerem mora oškodovanec zavarovalnici odgovornosti povzročitelja zagotoviti "informacije", potrebne za ugotovitev škode. To obveznost zagotavljanja informacij je mogoče razširiti v bolj splošno obveznost oškodovanca, da ne sabotira ocene zavarovalnice odgovornosti. 24) Iz tega pa ne izhaja, da bi moral oškodovanec celotno presojo prepustiti zavarovalnici odgovornosti povzročitelja. Namesto tega je cilj 29. odstavka 2. člena KHVG omogočiti zavarovalnici, da preveri zakonitost zahtevkov, ki jih je vzpostavila in uveljavlja oškodovanec.25) To pomeni, da 2. odstavek 29. člena KHVG (kot enak 3. odstavek 158. d. člena VersVG in 3. odstavek 119. člena dVVG) ne predpostavlja, da je ugotavljanje škode tako ali tako v rokah zavarovalnice, saj bi bilo sicer ugotavljanje odveč. Medtem ko člen 66, odstavek 2 VersVG dejansko dodeljuje zavarovalnici "pooblastilo za naročilo" SV v zvezi z njenim VersN, manjka
   ustrezen predpis zlasti za razmerje do oškodovane tretje osebe. To je lahko razumeti tudi teleološko. Navsezadnje je od ocene SV odvisno, ali in kako se bo poškodovanca povrnilo v stanje pred poškodbo. To se v bistvu nanaša na njegovo zanimanje za integriteto. Pri tem bi bilo še posebej težavno vzeti restitucijski postopek iz rok oškodovanca26) in ocenitev organizirati tisti, ki mora na koncu plačati škodo. Navsezadnje bi lahko zoper zahtevek oškodovanca za povračilo stroškov trdili, da bi zavarovalnica odgovornosti lahko dosegla prihranek stroškov med ocenjevanjem z uporabo ekonomije obsega. Nasprotno pa je zagon SV s strani oškodovanca dražji in mora zato povzročiti dvig premije zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
   Poleg tega, da je ta »premijski argument« težko empirično dokazati (v Nemčiji se zdi, da premije obveznega zavarovanja motornih vozil niso višje kot v Avstriji), 27) po mojem mnenju ne bi imel mesta v zakon o odgovornosti. Zahtevki oškodovanca niso odvisni od tega, ali bi se zavarovalnine za povzročitelja zvišale. 28) Poleg tega bi se zvišanju premij lahko izognili tudi s pomočjo pogodbenih dogovorov, kot kaže razdeljena tarifa za povračilo stroškov najema avtomobila (člen 21 KHVG). 29) Zato po mojem mnenju iz "premium argumenta" za vprašanje obresti tukaj ne sledi nič.
3. Vmesni izid: zahtevek za povrnitev stroškov
   Pridobitev lastnega SV poročila ne pomeni kršitve odškodninske obveznosti. To velja tudi, če je v posameznem primeru lastna oškodovančeva izvida dražja od izvida, pridobljenega pri zavarovalnici. 30) Za to govori interes oškodovanca za integriteto. Osnovna presoja § 1323 ABGB, po kateri je treba dati prednost rem restituciji, načeloma postavlja interes integritete oškodovanca pred interes povzročitelja škode, da popravi škodo čim bolj stroškovno učinkovito.
   Oškodovanca bo še posebej skrbela enakost orožij. 31) Redno je neveden, ko gre za vprašanja popravila vozil, medtem ko ima zavarovalnica strokovno osebje, bogate regulativne izkušnje in strokovno organizacijo. To strukturno neravnovesje je mogoče popraviti le s poročilom oškodovanca. 32) Če obstaja prostor za diskrecijo, ko gre za vprašanja popravila in ocene, ima oškodovanec legitimen interes zagotoviti, da škoda ni količinsko opredeljena v imenu osebe, ki jo mora na koncu plačati.
   Poleg tega je oškodovanec odgovoren tudi za dokazovanje višine škode. 33) Praviloma pa se bo o obsegu svojih zahtevkov lahko razjasnil le s pomočjo poročila SV.34) Verjetno je torej, da bo oškodovanec pridobil poročilo, da bo tožil "pravilen" znesek. 35) V nasprotnem primeru ne le tvega, da bo zahteval premalo, ampak tudi preveč, kar bi imelo negativne stroškovne posledice. 36)
   Zato se je po mojem mnenju treba dogovoriti o sodišču OGH in BGH. To ne ogroža nedopustnega stopnjevanja odgovornosti v škodo zavarovalnic odgovornosti. Če SV, ki ga je naročil oškodovanec, nepazljivo določi previsok znesek odškodnine, ima zavarovalnica regresno pravico proti SV. To tveganje odgovornosti ustvarja spodbudo za SV, da čim bolj natančno določi znesek odškodnine (glej D.3.).
4. Omejitve pri povračilu stroškov
   Če je oškodovanec načeloma upravičen do povračila stroškov proti povzročitelju škode in njegovemu zavarovalniku odgovornosti, ta vmesni rezultat še vedno zahteva nekatere omejitve.
   a) Manjša poškodba
   Nemška sodna praksa sprva ne povrne stroškov izvedenca v primeru "očitno manjše škode", čeprav je nepomembna meja pogosto postavljena na približno 1.000 E.37) V tem primeru izvedensko mnenje ni "potrebno" za obnovo v smislu člena 249. Odstavek 2 nemškega civilnega zakonika (BGB).38) To se zdi primerno, vendar zahteva podrobnejšo utemeljitev avstrijskega prava. Dejansko nastali stroški »za ugotavljanje škode ali sodni postopek« se, tako kot vsi stroški za odpravo škode, izračunajo subjektivno in specifično; 39) se zdi, da je omejitev njihove zamenjave na objektivno "potreben" znesek v nasprotju s tem. Seveda pa je oškodovanec v okviru svoje odškodninske obveznosti dolžan izbrati ugodnejšo možnost, če obstajajo enakovredne možnosti za odpravo škode. 40) V primeru manjše škode zadostuje pridobitev stroškovnika, 41) pomembno je, ali oškodovanec zlahka prepozna, da gre za manjšo škodo, 42) kar se pogosto zgodi le pri površinskih poškodbah laka. 43) V nasprotnem primeru oškodovancu ni mogoče očitati kršitve odškodninske obveznosti. 44) Če oškodovanec kljub “očitni manjši škodi” pridobi zapisnik SV, bo verjetno moral celoten strošek zapisnika (ki presega stroške predračuna) nositi sam. Če je obveznost zmanjšanja škode kršena zaradi povečane škode, je na splošno primerno, da se odškodnina razdeli v skladu s členom 1304 avstrijskega civilnega zakonika (ABGB). 45) To pa ne velja, če pripisni dejavniki na strani oškodovanca močno prevladajo ali oškodovančeve odločitve za povečanje škode ni spodbudila povzročitev škode.46) To se predpostavlja, ko npr. lastnik poškodovanega manjšega avtomobila najame luksuzno vozilo.47 ) Podobno je tudi pri nas: V primeru očitne manjše škode je pridobitev SV zapisnika očitno nesorazmerna in ni nujna za poravnavo škode, tako da
   Stroške izvedenca mora oškodovanec kriti sam.
   b) "Tajno poročilo"
   Enako velja za stroške »tajnega poročila«. Ali SV oškodovancu to prepoveduje?
   Posredovanje poročila zavarovalnici, 48) poročilo očitno ni primerno
   Poravnava škode, tako da se stroški tega ne vštejejo v stroške obnove. Odločitev oškodovanca, da pridobi tako »tajno poročilo«, torej ni posledica poškodbe. 49)
   c) Sodelujoča malomarnost
   Sporno je, kako malomarnost oškodovanca pri nesreči vpliva na njihov odškodninski zahtevek. Nekatera nemška sodišča sostorilcu oškodovancu tudi odobrila polno odškodnino, ker
   Stroški za poročilo SV ne bi nastali, če bi moral oškodovanec kriti celotno škodo sam. Zato mu ni treba nositi stroškov, tudi če plača le del škode
   50) Zvezno sodišče na drugi strani obravnava izvedenske stroške kot vse druge elemente škode, tudi glede na sodelujočo malomarnost, in oškodovancu dodeli le sorazmerno odškodnino.51) Nazadnje, pridobitev poročila SV služi tudi interese oškodovanca, ker mu poročilo daje jasnost glede obsega škode in stroškov, ki jih mora kriti.52) Po mojem mnenju je treba to vprašanje dodatno raziskati - tudi z namenom vzporedne ocene stroškov postopka. zakon.53)

D. Odgovornost SV

Nazadnje je treba na kratko razpravljati o odgovornosti SV, saj je iz te teme mogoče potegniti pomembne sklepe za vprašanja, ki vas zanimajo (D.3.).
1. Standard oskrbe in predmeti poškodb
Kot je dobro znano, za SV veljajo povečani in objektivni standardi oskrbe, določeni v razdelku 1299 ABGB.54) Če izvede oceno v nasprotju s pravili svoje stroke, lahko povzroči škodo tako zavarovalnici kot oškodovanca. Na primer, ocena preostale vrednosti, ki je prenizka, bi lahko povzročila, da bi zavarovatelj plačal previsok znesek.55) Nasprotno, če je ocena truda popravila prenizka, lahko oškodovanec prejme znesek, ki je prenizka. V obeh primerih nastane »različna škoda« v denarju – enkrat na strani zavarovalnice in drugič na strani oškodovanca.56) Gre zgolj za finančno škodo, ki jo povzroči zavarovalnica motornih vozil (2020, v tisku) .
2. Nadomestilo zgolj za finančne izgube
Za odgovornost SV do oškodovanca to ni problem, saj med njima obstaja pogodbeno razmerje. Zato je SV odgovoren v skladu s členom 1300, stavek 1 ABGB tudi v primeru rahle malomarnosti.
zgolj finančno izgubo njegove stranke.57) Odgovornost SV do zavarovalnice odgovornosti je težje oceniti, saj med njima in izvedencem ni pogodbenega razmerja.
Na odškodninskem področju je odgovoren samo za »zavestno« lažno pripravo izvedenskega mnenja (§ 1300
2. stavek ABGB).58) Nemška sodna praksa predpostavlja, da je pogodba med SV in oškodovancem.
zaščitne učinke v korist zavarovalnice odgovornosti. Zato SV odgovarja zavarovalnici tudi v primeru lahke malomarnosti.59) Rezultat je prepričljiv; Vendar bi bilo dogmatsko bolj gladko, če bi bil izvedenec objektivno odgovoren za kršitev objektivnih obveznosti pravnega varstva.
60) Izhodišče za odgovornost je torej zaupanje, ki ga ustvari strokovnjak.61) Po mnenju hA je avtor poročila, ki je očitno namenjeno tretji osebi, prav tako odgovoren tretji osebi, ker je očitno namen poročila služiti kot podlaga za razpolaganje tretje osebe.62) Na ta način se lahko pravnomočno utemelji objektivna odgovornost SV do zavarovalnice. Posebno zaupanje zavarovalnice uveljavlja SV, ki pripravlja poročilo v lastnem ekonomskem interesu. Njegovo poročilo naj bi zavarovalnici odgovornosti služilo kot strokovna in nevtralna podlaga za reševanje škodnih primerov.63) Poročilo torej ustvarja posebno nevarnost za premoženje zavarovalnice odgovornosti, saj je namenjeno povzročitvi izplačila ocenjene odškodnine. .64) To
upravičuje objektivno odgovornost izvedenca zgolj za finančne izgube.65) Tako je SV za nepravilna poročila odgovoren tako oškodovancu kot zavarovalnici odgovornosti za njihove zgolj finančne izgube, tudi v primeru lahke malomarnosti.
3. Sklepi
Zaradi te stroge odgovornosti ima poročilo visoko garancijo točnosti: če SV oceni prenizko, odgovarja oškodovancu; Če oceni previsoko, odgovarja zavarovalnici. Odškodninska zakonodaja mu torej ponuja spodbudo, da čim bolj pravilno oceni.66) Ta spodbuda manjka, če SV samo pripravi poročilo za zavarovalnico, izročitev poročila oškodovancu pa ni namenjena oziroma je celo prepovedana. Tukaj ni poročila tretje osebe, kar pomeni, da SV nima dolžnosti oskrbe oškodovanca. To se bo v praksi reševanja škod seveda pogosto dogajalo, še posebej, če bo SV s pripravo poročila le izpolnjevala svoje pogodbene obveznosti do zavarovalnice. To pomeni, da zakon o odgovornosti v tej varianti ne deluje več kot korektiv. SV ima veliko več spodbude in prostora za vrednotenje
uporabiti enostransko v korist zavarovatelja, ker se lahko s tem izogne ​​vsakemu tveganju odgovornosti.67)
S tem se gradi most do svobodnih volitev SV. Z ekonomskega vidika se zdi ugodno, če
Oškodovanec je naročil SV izdelavo zapisnika tretje osebe, ker v tej varianti zakon o odgovornosti bolje razvije svoj preventivni učinek. To še bolj govori temu v prid
Oškodovanec prejme tudi povračilo stroškov za pridobitev takega izvedenskega mnenja, tako da tudi z gospodarskega vidika podpira sodstvo OGH in BGH.

1) Članek obravnava izsek iz večjega raziskovalnega projekta o poravnavi škodnih primerov motornih vozil, ki bo kmalu obravnavan v Burtscher/Spitzerju, poravnava škodnih primerov s strani zavarovalnice motornih vozil (v
Pritisk).
2) Karner, Odškodnina za premoženjsko škodo v Avstriji, ZVR 2010, 476.
3) Izjava o postopkih Burtscher/Spitzer, poravnava škod.
4) Reisinger, Kdo ima koristi od predpisov o izrabljenih vozilih? ZVR 2009, 354
(355).
5) Za Nemčijo Pamer, upravljanje nesreč, DAR 1999, 299 (302).
6) Macke, Trenutni trendi v ureditvi nezgodne škode,
DAR 2000, 506 (514).
7) Ch.Huber, Poravnava škod na motornih vozilih v Avstriji in
Nemčija, ZVR 2008, 532 (533).
8) Wielke/Pfeffer v Fucik/Hartl/Schlosser/Wielke, Priročnik o prometnih nesrečah II3 (2019) Rz 408.
9) Glej samo Engelkeja, strokovnjaka za motorna vozila pri urejanju prometnih nesreč,
NZV 2012, 365.
10) Glej Engelke, NZV 2012, 365 (367); Vzemi, služabnik dveh gospodarjev –
Neodvisni cenilec škode na motornih vozilih med naročnikom in zavarovanjem odgovornosti, DAR 2013, 557 (558); kritično, a pomanjkljivo, DAR
2000, 506 (514).
11) Becker, strokovnjak za motorna vozila pri poravnavi škode v nesreči,
zfs 2013, 484 (488, 487); Mikulla-Liegert, upravljanje škode
po zavarovalnicah, DAR 1999, 289 (291); kritizira tudi Mackeja, DAR
2000, 506 (514).
12) Kriegner, Obračun stroškov popravil motornih prometnih nesreč, ZVR 2014,
40 (42); s tudi Becker, zfs 2013, 484; Ch. Huber, Pametno popravilo
pri škodi avtomobilske odgovornosti, SV 2016, 82 (83).
13) Ch.Huber, Aktualna vprašanja premoženjske škode – I. del, ÖJZ 2005,
161 (164).
14) Odlomek iz Pfefferja, tehnična vprašanja ocene škode,
ZVR 2019, 448 v tej številki

15) Za kasko zavarovanje Burtscher/Spitzer poravnava škod.
16) BGH NJW-RR 1989, 953; NJW 2005, 356; NJW 2007, 1450; NJW
2014, 3151; J.W. Flume v Bamberger/Roth, BeckOK-BGB47 § 249
108; Oetker v MüKo, BGB8 § 249 Rn 396 ff.
17) Namesto vsega BGH NJW-RR 1989, 953; NJW 2005, 356; NJW 2007,
1450; NJW 2017, 1875; NJW 2018, 693; NZV 2019, 34; Oetker in
MüKo, BGB8 § 249 Rn 396.
18) BGH NJW 2007, 1450.
19) BGH NJW 2007, 1450; NJW 2014, 3151; NJW 2017, 1875; NJW
2018, 693; NZV 2019, 34; J.W. Flume v BeckOK BGB47 § 249
108; Hörl, NZV 2003, 305 (306 f); Macke, DAR 2000, 506
(514); Vuia, Povračilo stroškov izvedenca
zlasti po prometnih nesrečah, NJW 2013, 1197.
20) Tako tudi Koziol, Zakon o odgovornosti I3 (1997) Rz 2/66; diff Ch. Huber,
Izračun škode 618 ff, 642.
21) OGH 2 Ob 258/59 ZVR 1960/201; RIS pravosodje RS0023583; bos,
Postopkovna vprašanja in vprašanja povračila stroškov v predhodnih poročilih, v
Aicher/Funk, Strokovnjak za gospodarsko življenje (1990) 81
(89).
22) OGH 2 Ob 207/78; tudi Kriegner, ZVR 2014, 40 (42); o tem v
General M. Bydlinski, Zahtevek za odškodnino za “predpravdne stroške”, JBl 1998, 69 (79); Deixler-Hübner, zamenjava za ekstraproceduralno
Stroški – podlaga za zahtevek in znesek zahtevka, ÖJZ
2002, 372 (375); aA še vedno Hule, še enkrat: stroški pred postopkom,
ÖJZ 1958, 651 (652); tudi Burtscher/Spitzer za razlikovanje,
Poravnava škod.
23) Oetker in MüKo, BGB8 § 249 Rn 399; Schiemanna v Staudingerju
§ 251 Rn 122 mwN; Vuia, NJW 2013, 1197 (1199); Wortmann,
Strokovnjak centra za poravnavo škod –
I. del, DS 2009, 253; KG OLGZ 1977, 315; OLG-Jena OLG-NL
2005, 270.
24) BGH VersR 1984, 79. To seveda ni brez polemik,
W.-T. Schneider v MüKo, VVG2 § 119 Rn 17; Dötsch tudi kritizira,
zfs 2013, 63.
25) Glej OLG Bremen NJW-RR 1990, 1181; W.-T. Krojač v MüKo,

26) Glej BGH NJW 2007, 1450; Ch. Huber v Schwimann/Neumayr § 1323 Rz 12.
27) Ch.Huber, ZVR 2008, 532 (537).
28) Ch. Huber, Vprašanja izračuna škode2 (1995) 103.
29) Glej Ch. Huber, izračun škode 104.
30) Za nadomestitev očitno previsokih pristojbin glejte Burtscher/
Spitzer, poravnava škod.
31) Vuia, NJW 2013, 1197 (1199).
32) Instructive OLG Karlsruhe NJW 1968, 1333.
33) Glej tudi Koziol, Zakon o odgovornosti I3 Rz 16/7 ff mwN o oceni škode po § 273 ZPO.
34) M. Bydlinski v Fasching/Konecny ​​​​II/13 § 41 ZPO Rz 36; Obermaier,
Priročnik o stroških3 (2018) 1425 Rz.
35) Krieger, ZVR 2014, 40 (42); že Hüpper, VersR 1961, 583
(584); Wortmann, Poravnava škode v prometnih nesrečah –
zlasti stroški izvedenca, VersR 1998, 1204
(1205).
36) Oddelek 43 mu nudi tudi popolno zaščito v primeru previsokih terjatev
Odstavek 2 ZPO ne: M. Bydlinski v Fasching/Konecny ​​​​II/13 § 41 ZPO
Rz 36; Chvosta, Zakon o pravnih stroških (2000) 87.
37) Ausf Verheul v Himmelreich/Halm/Staab, uredba o poškodbah motornih vozil4 (2018) Rz 13/9 ff; kritik Wortmann, DS 2009, 253 (254); o razvoju podjetja Oetker v MüKo, BGB8 § 249 Rn 398; Wortmann, VersR
1998, 1204.
38) Oetker in MüKo, BGB8 § 249 Rn 398.
39) Koziol, zakon o odgovornosti I3 Rz 2/66 in Rz 9/10

40) Koziol, odgovornostno pravo I3 Rz 12/89.
41) Böhm/Strecke, Povračilo stroškov izvedenca po prometni nesreči, zfs 2015, 4 (5); Vuia, NJW 2013, 1197;
K. Schneider v Berz/Burmann, Zakon o cestnem prometu HB (2019)
Cape. 5C Rz 72 a mwN.
42) Glej Vuia, NJW 2013, 1197 (1197 f).
43) Wortmann, DS 2009, 253 (254 mwN); Jok v nebeškem kraljestvu/
Halm/Staab, poravnava škode na motornem vozilu4 Rz 13/21 ff.
44) BGH se opira tudi na »predmetno oceno škode«, glej samo BGH NJW 2014, 1947; Offenloch, Sodna praksa BGH o pravu odgovornosti v cestnem prometu, DAR
2018, 302 (309).
45) Koziol, Pravne posledice kršitve odškodninske obveznosti - vrnitev arhaične odškodnine Kulpa? ZEuP
1998, 593; Karner v KBB5 § 1304 Rz 10 mwN.
46) Na splošno Karner v KBB5 § 1304 Rz 10; Koziol, odgovornostno pravo I3
Rz 12/92.
47) Koziol, odgovornostno pravo I3 Rz 12/92.
48) O ustreznih poskusih nemških strokovnjakov Engelke, NZV 2012, 365 (366); LG Berlin NJOZ 2012, 2122.
49) Glej OLG Düsseldorf 1 U 122/92 VersR 1995, 107: Stroški za
Poročil SV ni mogoče zamenjati, če jih ima oškodovanec
Pregled vozila s strani zavarovalnice je bil namerno onemogočen, ker poročilo potem ni bilo več nevtralno
osnovo za obračun si lahko ogledate.
50) AG Sieburg DAR 2010, 389 (Poppeju); OLG Rostock DS 2011,
290.
51) BGH NJW 2012, 1953 (Figgener); Oetker v MüKo, BGB8 § 249
Rn400.
52) OLG Düsseldorf DS 2011, 288 (za Wortmanna); OLG Celle 14 U
47/11; OLG Hamm DAR 2012, 20; do Engelke, NZV 2012, 365
(368).
53) Poleg tega Burtscher/Spitzer, poravnava zahtevkov.
54) O tem Karnerju v KBB5 § 1299 Rz 2 mwN; Koziol, odgovornostno pravo I3
Rz 5/39; Koda v Kletečki/Schauer, ABGB-ON1.03 § 1297 Rz 22
(od 1. januarja 2018, rdb.at).
55) Glej LG Bochum NJW-RR 1993, 29; LG Giessen NJW-RR 2002, 751.
56) Vzročnost kršitve dolžnosti bi lahko bila za osebo problematična
biti »diferencialna škoda«, ker SV le ugotavlja dejstva, ki
Vendar terjatve ostanejo nespremenjene. Vendar pogosto ni več mogoče, da bi oškodovanec postavil dodatne zahteve ali povrnitev stroškov s strani zavarovalnice; plus Burtscher/Spitzer, poravnava škod.
57) Glej Reischauer v Rummelu3 § 1300 Rz 4

58) O tem Karnerju v KBB5 § 1300 Rz 4.
59) Višje deželno sodišče v Münchnu NZV 1991, 26 (dodatno Hällmayer); LG Bochum NJW RR 1993, 29; LG Giessen NJW-RR 2002, 751; Schiemann v Staudingerju § 251 Rn 122 mwN.
60) Poleg tega Karner, odgovornost za svetovanje in informacije med pogodbo in
Prekršek, v FS Koziol (2010) 695 (706 ff); Welser, odgovornost za svetovanje,
Informacije in poročila (1983) 87; od Burtscher/Spitzer, poravnava škod.
61) Karner v FS Koziol 695 (712); Reischauer v Rummelu3 § 1300 Rz 9;
s že Canaris, Obseg izvedenske odgovornosti do
Tretjič, ZHR 163 (1999) 206 (224 f).
62) RS0106433; Karner, odgovornost izvedenca do tretjih oseb
in skrbniki, ÖBA 2001, 893; Šahovski jezdec v Kletečki/
Schauer, ABGB-ON1.05 § 1300 Rz 17 (od 1. marca 2019, rdb.at);
Welser, Rat 86 ff; aA Harrer v Schwimannu 3 § 1300 Rz 10.
63) Glej tudi Hällmayer, NZV 1991, 27 f.
64) Glej Karner v FS Koziol 695 (705) za vzporedno situacijo
ob pridobitvi cenitve.
65) Karner v FS Koziol 695 (701).
66) Glede tega vidika Schäfer, odgovornost za nepravilne ocene
z ekonomskega vidika, AcP 202 (2002) 808
(829); Karner v FS Koziol 695 (706).
67) Glej Schäfer, AcP 202, 808 (829)
VVG2 § 119 Rz 20